Čevlji so lažja izbira, če nam je znano označevanje obutve. Na prvi pogled so čevlji med seboj enaki, vendar že podrobnejši pregled pokaže številne razlike. Da bi bile te razlike lažje razumljive širši javnosti, so pred skoraj dvema desetletjema sprejeli Pravilnik o označevanju materialov, ki se uporabljajo za glavne sestavne dele obutve, namenjene prodaji potrošnikom.
Označevanje obutve je skladno z Direktivo Evropskega parlamenta
V pravilniku je zapisano, da se za obutev štejejo vsi izdelki, z dodanim podplatom, katerih namen je, da pokrijejo stopalo ali varujejo stopalo. Čevlji so sestavljeni iz zgornjega dela, podloge in vložka ter podplata. Za označevanje se uporabljajo mednarodno dogovorjeni znaki ali piktogrami.
Čevlji so lahko iz različnih materialov, označevanje razlikuje med usnjem, kritim usnjem in drugimi materiali. Vsakemu materialu je namenjen poseben piktogram, vpiše se ga poleg shematsko prikazanega obuvala tako, da ločeno predstavi materiale zgornjega dela, podloge in vložka ter podplata. Čevlji so lahko označeni z opisom. Med pomembne oznake sodi tudi velikost. Čevlji imajo velikost lahko označeni s francoskim, ameriškim ali ameriškim številčenjem. Posebnost ameriškega sistema označevanja je v tem, da loči moške velikostne številke od ženskih. V številki označena velikost se nanaša na primernost dolžini stopala. Moška noga dolžine 28 centimetrov pomeni številka 42 v francoskem ter 8 v angleškem in ameriškem merskem sistemu. Ženska noga dolžine 24 in pol centimetrov pomeni številka 37 v francoskem ter številka 4 v angleškem in ameriškem merskem sistemu. Na nekaterih trgih si je mogoče izbiro olajšati tudi preko podane informacije o širini. Ožji modeli so označeni z črkami A,B,C .., širši pa F, G, H. Pri čemer je A ozko, F malo širše stopalo, G široko in H zelo široko stopalo. Potencialni kupec se lahko pred nakupom odloča tudi na podlagi informacije o načinu izdelave obutve. Čevlji se ločijo tudi po načinu izdelave, najpogostejši načini izdelave so lepljenje, šivanje ter brizganje.
