Znano je, da se vsi ljudje, torej tudi otroci, učimo na nekaj različnih načinov in sicer nekateri se najlažje učijo, če si lahko nekaj predstavljajo, drugi si nekaj zapomnijo takoj, ko to slišijo, tretji pa se najbolj intenzivno učijo takrat, ko se lahko zraven učenja tudi gibajo. Metoda VAK je zasnovana tako, da optimizira proces učenja v vseh treh oblikah, tako da so otroci, ki se učijo s pomočjo te metode, enakovredno sposobni pomnjenja vseh treh vrst podajanja informacij.
Način, kako je lahko implementirana metoda VAK je to, da otroke spodbujamo najprej k igri z abakom, starim računalom, nato pa dejanje vedno bolj postaja tako imenovana mentalna aritmetika. Celoten proces navajanja otroka, da mentalna aritmetika ni noben bav bav in da je lahko vizualizacija abaka popolnoma enako dobra kot to, da fizično premikamo same kroglice je proces, ki poteka v več stopnjah in na prav vsaki izmed teh stopenj nastopa metoda VAK.
Najprej ima otrok pred sabo abak, na katerem lahko sam premika kroglice, kar se povezuje s fizičnim pomnjenjem, hkrati pa dobiva verbalna navodila, ali pa mora izvesti operacijo, ki je prikazana s slikicami. Na ta način je mentalna aritmetika učena tako, da se uporablja metoda VAK, torej so za osvajanje neke discipline, to je v tem primeru mentalna aritmetika, uporabljeni celotni možgani, kar pomeni, da se tvori koordinacija med levo in desno polovico, ki delujeta na nekoliko drugačen način.
Seveda tovrstna mentalna aritmetika, ki jo sedaj naš otrok zna izvajati ne pomeni, da je matematični genij, ampak vseeno da otroku močno podlago in razumevanje učenja in opravljanja miselnih operacij, četudi pred njim ni fizičnih predmetov, kar je nekaj, s čemer ima veliko otrok težave in to osvojijo šele v pozni prvi triadi, ali celo kasneje.
